NAVIDEZNI IN POVRŠINSKI UKREPI, KI ZGOLJ KREPIJO IN POGLABLJAJO SISTEM ZLORAB «Študijski teden o duhovnem spremljanju v gibanjih in novih skupnostih –

GLEDE NA TO,

da Papeško univerzo Svetega Križa, kot organizatorja »študijskega tedna o duhovnem spremljanju v gibanjih in novih skupnostih«, ki je predviden od 30. januarja do 3. februarja, spodbujata in vodita Prelatura svetega križa in Opus Dei, ki ji je zaupano vodenje in načrtovanje dejavnosti akademskega usposabljanja (2. člen in 4. člen statuta PUSC), ter

UPOŠTEVAJOČ

• da obstajajo številni primeri zlorabe moči, zlorabe vesti in duhovne zlorabe znotraj Prelature, ki so jih zagrešili kleriki in samski laiki na položajih, odgovorni za vodenje in formacijo (numerarii in pridruženi/agregati). Iz pričevanj preživelih žrtev izhaja, da je nosilec/izvajalec kulture zlorabe prav ta strukturna organizacija ter vsebina formacije ter s tem neločljivo povezana uveljavljena praksa. Ta kultura zlorabe se konkretno izraža v načelih in praksah, ki kršijo dostojanstvo osebe;

• da je bilo veliko zgoraj omenjenih primerov zlorabe že prijavljenih cerkvenim oblastem in/ali civilnim oblastem, in da so se zadevni postopki končali z obsodbo ali so še v postopku (prim. ovadba Prelature Opus Dei, ki jo je v Vatikanu in pri Kongregaciji za nauk vere septembra 2021 vložilo 43 “pomožnih numerarij” tj. ženskih oseb), medtem ko so bili številni drugi primeri predmet “internih prijav”, ki so bile predane internim oblastem Prelature, kot so regionalni vikarji ali vikarji teritorialnih okrožij, ali celo neposredno Prelatu ali njegovemu vikarju pomočniku;

• da so tisti, ki so bili žrtve teh zlorab, ostali v bistvu neslišani ali pa, potem ko so bili nekateri le formalno slišani, niso dobili nobenega odgovora, in so ostali zapuščeni in zavrnjeni s strani institucije, do te mere, da so bili prisiljeni zapustiti inštitucijo, pri čemer so mnogi izgubili vero, življenjsko orientacijo, v mnogih primerih pa so duševno zboleli ali naredili samomor;

• da so na ta način oblasti, na katere so se žrtve obrnile, izvajale nadaljnjo zlorabo moči in vesti, tako da so vedno izsilile takšnointerpretacijo dejstev, ki je vodila v oprostitev storilcev zlorab in oprostitev inšitucije same:

 • da ni mogoče šteti, da imamo opravka z enkratnimi in osamljenimi ali sporadičnimi primeri, temveč s sistematično in sistemsko zlorabo;

OPOZARJAMO:

1. Da Opus Dei ni nikoli označevala odnosa med klerikom in laikom ali med laikom na položaju oblasti in navadnim laikom z izrazom “duhovno spremljanje”, temveč z izrazom “duhovno vodstvo”, pri čemer je slednje obravnavala kot eno svojih posebnih karizem. V tem duhovnem vodstvu je asimetričen značaj razmerja očiten. Duhovni voditelj je nosilec avtoritete, kar rojeva posledično podrejenost prejemnika– ki si ne more izbrati niti lastnega »duhovnega voditelja«, ampak je podvržen izbiri s strani vodstva, ta izbira pa naj bi bila izraz božje volje – in to ravno na področju, kjer naj bi bila osebna svoboda nekaj svetega;

2. da je tudi znotraj gibanj in skupnosti, ki govorijo o »duhovnem spremljanju«, prihajalo do prav tako hudih zlorab, ker je bil tam navedeni izraz “duhovno spremljanje” v praksi vsebinsko popolnoma izpraznjen. Takšen je primer Gibanja fokolarov, kjer spremljanje, ki ga je določila Chiara Lubich, predvideva kršitev vesti in osebne svobode prek kontrole, ki jo izvaja laična duhovna avtoriteta znotraj  takoimenovanega »zasebnega pogovora«;

3. da je tematika ene od diskusij na zgoraj omenjeni prireditvi tudi »razlikovanje/ločevanje vlog, ko gre za avtoriteto ali pa za duhovno spremljanje«. Tistim, ki imajo izkušnje s prakso prelature in podobnih skupnosti, je znano, da tovrstno ločevanje vlog v konkretnem življenju članov teh organizacij ne obstaja. Klerik (ali odgovorna laična oseba) ima hkrati vlogo oblasti znotraj okrožja in vlogo duhovnega voditelja v odnosu do vernikov istega okrožja. Običajno se dogaja, da je vsak član primoran razodevati svojo zasebnost duhovnemu voditelju in da se informacije, ki jih član posreduje voditelju, uporabljajo za izvajanje nadzora nad verniki;

4. da so bili v vlogi izvedencev za »duhovno spremljanje« na omenjeno prireditev povabljeni predstavniki gibanj, ki so bili pred kratkim zaradi neupoštevanja razlikovanja med notranjim in zunanjim forumom podvrženi nadzoru komisarja s strani Vatikana. Jasno je, da je za reševanje primerov zlorab v Cerkvi potreben neki tretji organizem. Namesto tega pa trenutna scena predstavlja pobude, ki jih organizirajo tisti, ki so za zlorabe sami odgovorni. S tem je to študijsko srečanje zaznamovano s ponovnim škandalom;

5. da vse to, kar smo opisali, poteka v navzočnosti in z odobritvijo Dikasterija za laike, družino in življenje v osebi kard. Kevina Josepha Farrella. To nedvoumno pomeni, da omenjeni Dikasterij opravičuje zlorabo oblasti in tiste, ki so jo izvajali.

V luči teh dejstev namerava Koordinacija #ItalyChurchToo poudariti in opozoriti javno mnenje, da:

je namen omenjenega študijskega tedna zgolj fasadna operacija, ki naj bi pomagala izboljšati zunanjo podobo prelature in njej podobnih realnosti, in sicer s sostorilstvom cerkvenih oblasti, ki se dogodka udeležujejo; na te oblasti so se žrtve zlorab doslej brez uspeha obračale s prošnjami, naj posredujejo za pravico, in se zatorej dobro zavedajo zlorab, ki se dogajajo znotraj nje same.

#ItalyChurchToo želi biti glasnik ogorčenja in dodatne bolečine, ki jo žrtvam povzročajo tovrstne operacije, ki pomenijo zgolj ponavljanje zelo hudih zlorab vesti.

Roma, 30/1/2023

ČLANSTVO:

Laboratorio Re-in-surrezione (rete di persone appartenenti a Donne per la Chiesa – Oss. Interreligioso sulle violenze contro le donne – OIVD)

Organizzazione Ex Focolari – OREF

Rete L’Abuso

Comitato PROMETEO – Tutela dagli abusi nella Chiesa

Marida Nicolaci,  Palermo

Giulia Lo Porto, Palermo

Renata Patti

Lucia Gimenez Argentina.
Nelida Ruiz Diaz Argentina
Claudia Encina Argentina
Ascensión Bonet, Española
Elísa Carmona. Argentina.
Elida  Torancio Argentina
Susana Viero Argentina
Anne Marie Allen. Irlanda.
Elvira Garayoa, Argentina
María Laura Carnelli, Argentina
Amada beatriz delgado. Argentina
Evangelina Rosana Vaccon Argentina
Mònica. I.Espinosa Rojas Bolivia
Agustina López de los Mozos Muñoz. España.
María Asunción Mayor Civit
Maria Magdalena Garcia-Mansilla, Argentina
Isabel Dondo.Argentina
Josefina Sorbello Paraguay
Juliana olivera Argentina.
Carlos Robledo Paraguay
Juliana Sosa Paraguay
Blanca Martinez Paraguay
Silvina Cecerone Argentina
Maria Elisa Cardozo, Argentina.

Paola Cardozo, Argentina

Maria Elena Herrera, Argentina.

Estela Gonzalez Argentina.

Graciela Iribarren, Argentina.

Sandra Carmona. Argentina

Maria Jose Carmona. Argentina
Lucia Donardo. Argentina
Alicia Barillas, El Salvador
Graciela Roldan Argentina
Zunilda Cuellar Paraguay
Mariza Araujo Paraguay
Laura Bonzi Paraguay
Gabriela Petrone. Argentina
Susana Martínez. Argentina.

Susana Irene Lencina Argentina
Gianfranco Mazzanti Canada
Maria Dominga Godoy Canada
Manuel González España
Raquel Consigli Argentina
Gladys Norma Martínez Argentina
Jose Grassi  Argentina
Reina Zulema Acosta Argentina
Susana Martínez
Laura Mariza Araujo Paraguay
Jara Benítez Paraguay
Monica Espinoza Bolivia
Beatriz Espinoza Bolivia
Claudia del Carmen Carrero
Esteban Larrea,  Ecuador
Eileen Jhonson, Scotland

Carmen Charo Pérez de San Román,  España
Angel Valdez, Guatemala
Sergio Dubrowsky, Argentina
Sebastián Sal Capuano, Argentina
Marisa Cardozo, Argentina
Salomeja Fernández  Montojo, Lituania
Gisela  Lutterbach, Alemania
Estela Mary  Martinez Argentina
Carmen Fernandez Pereira. Paraguay.
Antonio Moya Somolinos, España

Sandra Matide Ibáñez, Paraguay
Elena Longo, Italia

Tita Villamayor Paraguay

Nelson Zelaya Paraguay

Maria Rosa Azario Argentina

Susan Almada Australia

Andrea Martínez Argentina

Omar Yini Argentina

Nicolás  Andrés Yini Argentina

Alicia Torancio Argentina

Gladis Haidee Rodriguez Argentina

Norma Maria García- Argentina

José María Reichardt España

Ramona Escalante, Argentina.

Simón Rodríguez, Argentino.

Patricia Andrea Marrussero, Argentina.

Catia Ludmila Carguachin, Peruana

Jovita Burguez, España

Asociación Nacional Infancia Robada – MADRID y LA RIOJA, España

Ana Cristina Cuevas Mazo – La Rioja, España

José Manuel Muñoz, España

Flavia Dezzutto, ex agregada del Opus Dei, Argentina

Marilene Ghanem, Italia

Miguel Garcia-Ferrera, ex-numerary member of the Opus Dei, Spain

Rossella Padula, Italia

Susan Helen Almada, Australiana

Tomás Benjamín Torres, Argentino

Rosalia Mazzola, Italia

Ignacio Arnáiz Izquierdo, España

Maria Trigidia  Ojeda (Paraguay)

Miguel Francisco Ara (Paraguay )

Delia Gonzalez (Paraguay)

Denis Alcides Garay Noguera (Paraguay )

Rosa Elena Ibarra (Argentina)

 Susana Beatriz Rosas (Argentina)

 Francisco Javier Rodriguez ( Argentina)

 Adrián Andrés Rodriguez( Argentina)

 Leonardo Rodriguez (Argentina)

 Reinaldo Rodriguez (Argentina )

Martina Calisaya (Argentina)

Geraldo Rodriguez (Argentina )

Silvia Estela Rodríguez.(Argentina)

Nidia Ojeda (Paraguay)

 Gloria Esther Rodríguez(Argentina)

 Darío Rodríguez(Argentina)

Martha Medina (Paraguay )

Miguel Araujo Contreras (Paraguay )

Ceferina Araújo Nuñez(Paraguay)

María  Lourdes Britos Martínez (Paraguay)

Higinio Fernández Martínez ( Paraguay)

Tomas Sanllorenti(Argentina)

Facundo Arzamendia(Argentina )

Rosa Elena Ibarra (Argentina)

José Hernán Rodríguez

(Argentino)

Griselda Cordes – Argentina

Mercedes, Lopez de los Mozos Muñoz, España

Rafael Portillo,  Madrid, Spain

Miquel Mengual Casellas, España

ROCIO Yabar Lopez de los Mozos 

Jacinto Choza Armenta, Catedrático de Antropología filosófica Facultad de Filosofía Universidad de Sevilla,  España

Antonio Mas Arrondo, España, Sacerdote diocesano

Gordon Urquhart, UK

José Fernández Tamames, ex-numerary member of the Opus Dei, España